Kazalowelcome
dobrodošel/-a na forumu step over the line! kraj dogajanja na forumu je charleston, west virginia. najprej preberi navodila, potem napiši opis, sicer pa tako ali tako vsi veste, kako to poteka. naj vas opomnim še samo, da se na forumu registriraj z imenom in priimkom z malimi začetnicami (primer: jennifer price).- - - - females : 8 | males: 5 - - - -
charleston, wv
junij 2011 - 26°Cstaff
cbox
credits
pravila in grafika so last jennifer, zato je kakršnokoli kopiranje brez dovoljenja prepovedano. vsi rpg prispevki pa so delo naših članov, zato zanje velja enako!sun is shining! tagged; jennifer
2 posters
Stran 1 od 1
sun is shining! tagged; jennifer
by benjamin stone Ned Jun 12, 2011 1:58 am
- tagged: jennifer
comment: keep it short, right?
»Take me away, nobady know … and the dark this is blinde… Take me away, the sicret place…« je tiho prepeval in ob tem migal z boki. Preprosto čudovita narava, ki se je ovijala okoli njega in on sam, ki je sedel za mizo v svoji sobi in prebiral knjigo za študij. Zadnje čase je kar veliko časa porabljal za učenje, saj je želel, da bi bila mama ponosna nanj. Njegove hlače so ležale na tleh in veliki črni in rdeči škornji so bili obešeni na postelji. Baldahin se je ob lahkotnem vetriču pozibaval sem ter tja. Nekako je bil vseeno srečen, da je živel pri svoji babici, ki je zanj kuhala in prala. Bolj hvaležen ji ne bi mogel biti in vse kar je naredila zanj je bilo zlato. Zaprl je knjigo in se ozrl čez okno. Narava je bila drugačna kot v New Yorku. Drevesa so imela popolnoma drugačen pomen. Vsaj Benu so se zdela okrašena z listi in bolj zelenkasta. Zrak je bil svež in ljudje bolj sproščeni. Nikomur se ni nikamor mudilo, čeprav je bilo mesto veliko. Vse je bilo bolj lepo in naravno. Slekel si je jopico, ki ga je ščitila pred močno klimo, ki je pihala v njegovi sobi in si na noge nadel usnjene škornje. Čeprav je bilo zunaj 26 stopinj, in se v roku treh tednov temperatura ni nič bolj zmanjšala, je nosil dolge kavbojke, škornje (njegovo vsakdanje obuvalo) in kratko majico. V ogledalu se je samo nasmehnil in si skuštral svoje rjavkaste lase. Stekel je po stopnicah v kuhinjo, kjer je stala stara gospodinja in pripravljala gobe. Poljubil jo je na lice in jo objel. Bila je topla in prijazna, dobrega srca. Pokimala mu je in se posvetila delu, kjer je ostala. Motor, ki je bil parkiran v garaži, je bil star vsaj dobrih osem let. Še vedno dobro prevozen, a glasen in uničujoč. Z njim se je odpeljal do parka in nato pot nadaljeval peš. Sonce je bilo visoko na nebu, okoli njega pa niti enega oblačka. Sam pri sebi se je namrdnil, saj vročine ni pretirano maral. A vseeno je to mestece že od malega oboževal. Na njem ni bilo nič kar bi človeka pritegnilo, a njega je. Benjamin, ali na kratko Ben, je bil tip človeka, ki je veliko dal na naravo in prostor. Odkorakal je po potki in se pri tem na ves glas smejal. Ja, Benjamin Stone je bil res neke vrste čudak. Dober smisel za humor, in po srcu čisti neodvisnež. Bil je fant svobodnega duha. Na levi strani ceste je bilo polno trgovinic, med njimi tudi kavarna Starbucks. Vstopil je v kavarno in se postavil v dolgo vrsto, pred blagajno. V glavi si je prepeval pesem Pocket full of sunshine. Ko je prišel na vrsto se je nasmehnil gospodični za pultom in ji pokimal. »Karamelni frapuchinno, prosim.« je zamomljal in se zasukal na petah. Ko je v roke dobil listek z naročilom ga je takoj oddal mladeniču v belem. V kavarni ni bilo veliko ljudi. Dva policaja sta sedela ob oknu in se med seboj pogovarjala. Ob stopnicah sta sedela dva zaljubljenca in poleg dve ženski. In na majhnem balkončku rjavolaska, ki se je zdela precej osamljena. Ko je končno le dobil svoj frapuchinno se je napotil po stopnicah k mizi kjer je sedela gospodična. »Smem prisesti?« pokazal ji je svoje bele zobe in kavo odložil na mizo. Torbo, ki je visela okoli njegove vratu je odložil na klop in sedel.
benjamin stone- moderator
actor - Število prispevkov : 32
Join date : 12/06/2011
Age : 28
Re: sun is shining! tagged; jennifer
by jennifer price Ned Jun 12, 2011 7:41 am
Jennifer je dan preživela pred hišo njene družine ob branju knjige - enkrat za razliko je brala z veseljem, saj je kljub temu, da je imela neznansko velik kup knjig, ki bi jih morala znati za izpite, brala nek izjemno zanimiv roman. Nekaj ur je tako v tišini uživala ob branju in med tem jedla češnje, ki jih je to jutro nabrala njena mama pri babici, ki živi nekaj kilometrov iz mesta. Ko je bila ura ena in jo je mama poklicala na kosilu, je bila zaradi intenzivnega delanjana nič že malce zaspana, zato je raje kot v hišo na kosilu odšla v svojo sobo, se preoblekla v lepše, modre kratke hlače in rumeno majico brez rokavov, potem je s seboj vzela še majhno črno torbico in se odpravila v mesto, v Starbucks na kavo. Kavo bi si seveda lahko skuhala tudi sama doma (sicer ni bila najboljša kuharica, pa vseeno), a je veliko raje šla v Starbucks, ker se ji je posedanje tam in gledanje ljudi okoli nje zdelo izjemno kul. »Adijo,« je še zakričala v kuhinjo, a ni bila prepričana, če sta jo starša slišala, nato pa je že čez nekaj trenutkov ni bilo več v hiši.
»Seveda,« je odgovorila prikupnemu mladeniču, ki jo je ravno v tistem trenutku vprašal, če lahko prisede. Ni verjela v ljubezen na prvi pogled, ampak lahko bi trdila, da je do fanta občutila nekaj čudnega, čemur bi se lahko reklo... ljubezen?! Sicer pa niti ni vedela kako je, če si zaljubljen, saj še nikoli ni bila. Fant se ji je zdel neznan in po vsej verjetnosti je bil tukaj nov ali pa le začasen obiskovalec, ki jih je bilo zadnje čase Charlestonu kar veliko - ko je bila Jennifer oziroma Jenny majhna, jih skoraj ni bilo in so se prebivalci med seboj vsi poznali. Spila je požirek tople kave ter nato nadaljevala: »Jenny.« Nato je za trenutek počakala. »Jennifer Price in smem vprašat kdo si ti?« je še vprašala in upala, da vse skupaj ni zvenelo preveč smešno, ter se nasmehnila mladeniču.
»Tukaj si le začasno, kajne? Večino tukajšnjih prebivalcev poznam, saj mesto navsezadnje ni tako zelo veliko, tebe pa prvič vidim...«
»Seveda,« je odgovorila prikupnemu mladeniču, ki jo je ravno v tistem trenutku vprašal, če lahko prisede. Ni verjela v ljubezen na prvi pogled, ampak lahko bi trdila, da je do fanta občutila nekaj čudnega, čemur bi se lahko reklo... ljubezen?! Sicer pa niti ni vedela kako je, če si zaljubljen, saj še nikoli ni bila. Fant se ji je zdel neznan in po vsej verjetnosti je bil tukaj nov ali pa le začasen obiskovalec, ki jih je bilo zadnje čase Charlestonu kar veliko - ko je bila Jennifer oziroma Jenny majhna, jih skoraj ni bilo in so se prebivalci med seboj vsi poznali. Spila je požirek tople kave ter nato nadaljevala: »Jenny.« Nato je za trenutek počakala. »Jennifer Price in smem vprašat kdo si ti?« je še vprašala in upala, da vse skupaj ni zvenelo preveč smešno, ter se nasmehnila mladeniču.
»Tukaj si le začasno, kajne? Večino tukajšnjih prebivalcev poznam, saj mesto navsezadnje ni tako zelo veliko, tebe pa prvič vidim...«
jennifer price- administrator
- Število prispevkov : 67
Join date : 11/06/2011 -
Re: sun is shining! tagged; jennifer
by benjamin stone Sre Jun 15, 2011 12:30 am
- comment: sori, za zamudo. malo sem bila brez idej, ampak je sedaj ql.
Sedel je na klop in se zazrl v svojo novo sogovornico. Njeni lasje so bili dolgi, speti v čop, na glavi pa je nosila svetel trak. »Benjamin Peter Stone.« se je na kratko predstavil in naredil dolg požirek hladne kave. Kavo je pil že odkar je pomnil in, kadar je hodil po ulici je v rokah vedno držal lonček kave. Pa naj je bila ta hladna ali vroča, bil je odvisnik kave. A v poletnih dneh, mu je najbolj prijal frapuchinno, ki je bil obdan z ledenimi kockami. Te so ga malce shladile, od vse te vročine ki je nabijala dan za dnem. Včasih se je obiskoval kavarnice, kot so bile caffe express ali pa coffe to go. Že res, da se je življenje tu spremenilo. Zapustil je mamo in odšel v svet, pa čeprav je živel pri babici, bil je samostojen. »Torej, Jenny lepo te je bilo spoznati. Sploh pa mi je všeč tvoje ime.« se je zamislil. Jennifer Price, se mu je res zdelo znano. Dekle se je čudilo njegovemu daru za govor in predvsem prijaznim gestam, Benjamin namreč ni bil moški, ki bi poniževal dekleta in s tem upal, da se bo katera izmed njih zaljubila vanj. Ponovno se je nasmehnil in si z belim prtičkom obrisal madeže kave, ki so ostali na njegovih ustnicah. Jennifer je bila zasanjana in je tiho zrla vanj. »Ja, prav imaš. Res nisem od tu, preselil sem se šele pred kakim mesecem, a nisem veliko hodil ven. Saj veš, nisem ravno strastni sogovorec, a če je ob meni kakšen človek ki je prijazen in sproščen, je stvar povsem drugačna.« obliznil je peno, na robu lončka s kavo in pokimal z glavo. »Bi mogoče kakšen rogljiček ali mufin, na moj račun?« je prijazno vprašal in se zazrl v njene oči. Naročil je sebi najljubši čokoladni rogljič, zanjo pa je pustil vse odprte možnosti. »Povej mi, koliko si sploh stara in kje točno živiš v tem majhnem mestu.« včasih, se je počutil kot velikan, kadar se je sprehajal po charleston, west virginia. Mestecu, ki ga je kot otrok obiskoval bolj pogosto. Življenje brez očeta se mu je zdelo brez pomena, včasih bolj kot ne dolgočasno. Kar težko si je predstavljal, da bi zapustil mamo, a sedaj je ravno to storil. Veliko bolje se je počutil sam, ob babičini kuhi in pospravljanju, kot pa ob tolažbi mame, ki je ves čas samo jokala. Pogrešal jo je, kot se za sina in mamo spodobi, kot je bilo naravno. Segel je v žep, kjer je ležal star skoraj polomljen telefon sive barve. S prstom je pobutal na zadnjo stran, da se je stara reč končno le prižgala in se je na zaslonu prikazal imenik. Minilo je kar veliko časa, da je spisal majhno in nadvse kratko sporočilo babici, da je še dolgo ne bo domov, nato pa se neprijetno nasmehnil dekletu, ki je sedela v njegovi družbi. »Oprosti, ker sem te kar takole pustil čakati. Ne spoznam se ravno dobro na tehnologijo, tako da za take reči porabim kar nekaj časa.« glasno se je zasmejal in ji dal vedeti, da ni najboljši ulov moškega, ki ga taka lepotica lahko dobi. Včasih se je še sam sebi zdel nesposoben otročaj, ki raje bere knjige, kot pa da bi sedel pred televizijo. »O meni moraš vedeti samo nekaj reči. Ljubim učenje, branje in igrice (na play stationu) to je edina tehnološka stvar, ki jo znam. Tako, da ja, imam tudi rad diskoteke in pa ples… Igram klarinet, in znam italijansko, francosko, angleško, ter latinsko.« se je pohvalil, da so njegova lica na koncu vendarle zardela. Naredil je požirek hladne pijače in ugriznil v rogljiček, ki ga je dobil na majhnem ovalnem krožniku.
benjamin stone- moderator
actor - Število prispevkov : 32
Join date : 12/06/2011
Age : 28
Stran 1 od 1
Permissions in this forum:
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu